1. slovenski kongres socialne pedagogike z mednarodno udeležbo na Bledu novembra 1997 

1. študijski dnevi socialne pedagogike v Gozdu Martuljku novembra 1998

1. slovenskega kongresa socialne pedagogike z mednarodno udeležbo na Bledu od 13. do 15. novembra 1997 se je udeležilo nad 220 udeležencev, od tega 15 iz tujine. Aktivnih (s posterjem, referatom ali delavnico) je bilo 150 udeležencev, od tega nekateri z več prispevki.

Programski odbor kongresa so sestavljali:, Alenka Kobolt (predsednica), Bojan Dekleva, Mitja Krajnčan in Gorazd Meško.

Organizacijski odbor kongresa so sestavljali: Marko Juhant (predsednik), Drago Augustinovič, Bojan Dekleva, Sanja Hrovatič, Nataša Leban, Gorazd Meško, Konrad Zajc, Simona Zagorc in Andreja Zupančič Kojič.

Zbornik 1. slovenskega kongresa socialne pedagogike z mednarodno udeležbo z naslovom “Poklicna identiteta in področja socialne pedagogike” je uredil Gorazd Meško.

OB KONGRESU

Prvo kongresno srečanje socialnih pedagogov je vsekakor pomemben dogodek, ki na mlado strokovno področje prinaša predvsem tri temeljne novosti:

• prva novost je, da se klasičnim področjem socialno pedagoškega dela v zavodih, dijaških domovih in penalnih ustanovah, pridružujejo nova področja, kamor se je socialno pedagoška stroka v zadnjih letih razširira: socialno pedagoška dejavnost v predšolskih ustanovah, v osnovni šoli, v preventivnih oblikah delovanja, v prostovoljnem delu, v vmesnih oblikah vzgojnega dela, na področju doživljajske in kreativne socialne pedagogike, da naštejemo le tista področja, ki bodo v delu kongresnem delu zastopana z največ prispevki;
• drugo novost predstavlja kongresna oblika dela. Zlasti klasična področja socialne pedagogike so imela že doslej bogato tradicijo strokovnih srečanj, ki že več kot trideset let povezujejo teoretično in praktično polje delovanja. Po obliki so bila to večinoma srečanja, organizirana na seminarski način, kjer je bila tematika vnaprej določena in pripravljena. Kongresne oblike srečanj, z dejavnim sodelovanjem tako velikega števila sodelujočih strokovnih delavcev in s tem priložnost predstavitve, refleksije in izmenjave vnaprej tematsko neomejenih izkušenj, pa socialna pedagogika doslej ni imela. Kongresno srečanje, kjer predstavlja nastrožje merilo vrstniška ocena, s tem pomeni pomeni polje vzpostavljanja avtonomije stroke in strokovnjakov;
• tretjo in zelo pomembno novo prvino pomeni umeščanje socialno pedagoških strokovnih vprašanj v okvire etičnih razmislekov. Stroka se namreč ne konstituira le z oblikovanim izobraževalnim programom, metodikami in "tehnologijami" dela, temveč tudi z dorečenimi etičnimi okviri, znotraj katerih strokovni delavci svoje profesionalno delo uresničujejo. Oblikovanje etičnih meril in pravil pa je praviloma dolgoročen in "nikoli dokončan" proces, ki ga bo predvidoma kongres le spodbudil in pospešil.

Predvsem zaradi teh novosti bo lahko pomenilo tokratno kongresno srečanje novo poglavje v razvoju socialno pedagoške teoretične in praktične misli, ki bo spodbudilo nadaljni razvoj in umeščanje socialne pedagogike v različne prakse in družbene diskurze.

Veseli nas pripravljenost strokovnih kolegov, da na srečanju tako številno sodelujejo in želimo vsem sodelujočim strokovno zanimivo in družabno prijetno druženje.

Alenka Kobolt in Bojan Dekleva

1. študijskih dni socialne pedagogike v Gozdu Martuljku od 3. do 5. decembra 1998 se je udeležilo nad 120 udeležencev, poleg njih pa še 22 vabljenih izvajalcev delavnic in drugih oblik dela. Skupaj je bilo aktivnih (s posterjem, referatom ali delavnico) 56 udeležencev.

Predsednik programskega odbora študijskih dni je bil Bojan Dekleva, predsednik organizacijskega odbora pa Marko Juhant.

Zbornik 1. študijskih dni socialne pedagogike je uredil Bojan Dekleva.

O oblikovanju programa študijskih dni socialne pedagogike

Letošnji Študijski dnevi predstavljajo drugo večje strokovno srečanje, ki ga je pripravilo naše Združenje. Po organizaciji 1. slovenskega kongresa socialne pedagogike leta 1997, smo se – na osnovi mnenj, ki so jih izrazili udeleženci kongresa v evalvacijski enketi – odločili, da kongresa ne organiziramo vsako leto. Ker pa so udeleženci menili, da bi vseeno kazalo imeti redna letna srečanja, smo se v Izvršnem odboru Združenja odločili za pripravo Študijskega srečanja. To naj bi bilo za razliko od kongresa tematsko ožje.

Odločili smo se za tri glavne teme študijskih dni. To so:

1. Predstavitve inovativnih in kakovostnih dejavnosti posameznih institucij (“Kaj pa delamo dobrega samo pri nas?”),
2. Predstavitve različnih modelov “novega”, preventivnega, na socialnem in vrstniškem učenju osnovanega vzgojnega dela,
3. Predstavitve različnih terapevtskih šol in njihove relevantnosti za vzgojno prakso.

V program pa smo – za povečanje raznovrstnosti - uvrstili še manjše število drugačnih zanimivih prispevkov in predstavitev, predvsem študentov socialne pedagogike.

Vse predstavitve iz okvira druge in tretje zgornje točke se tekom študijskih dni izvajajo dvakrat. To pomeni, da bo vsak udeleženec imel možnosti spoznati po dve terapevtski usmeritvi in dva modela preventivnega dela.

V tem zborniku so objavljeni vsi povzetki, ki smo jih prejeli. Povzetki oblikovno niso povsem enotni, tako so nekateri krajši, drugi daljši. V dveh primerih pa sta avtorja v zvezi s svojimi prispevki pripravila kar cela članka. Na njuni osnovi smo za ta zbornik pripravili samo povzetka, medtem ko bosta originalna članka predvidoma objavljena v rednih Biltenih Združenja.

Urednik